Ob dvigu minimalne plače se samodejno zvišajo tudi ti prejemki

Minister za delo Luka Mesec je minimalno plačo za letošnje leto določil pri tisoč evrih neto ali okoli 1.480 evrov bruto.

A v zadnjih letih je bilo na Meščev predlog sprejetih več sprememb, v skladu s katerimi se na minimalno plačo vežejo tudi nekateri drugi prejemki. Ob dvigu minimalne plače se poleg samodejnega povišanja regresa in zimskega regresa zvišajo tudi minimalna študentska urna postavka, nadomestilo za brezposelne, plačilo za javna dela in osebno asistenco.

Pogledali smo, (najmanj) koliko bodo ti prejemki znašali po novem.

Prejemki redno zaposlenih

Letni regres: Minimalna višina regresa je enaka minimalni bruto plači, torej bo letos znašal okoli 1.480 evrov. Zakonski rok za izplačilo je do 1. julija. Rok se lahko zamakne na 1. november, če delodajalec trpi resne likvidnostne težave, a le pod strogimi pogoji.

Zimski regres: Minimalna višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače, kar za letos pomeni 740 evrov (lani 640 evrov). Tako kot lani bo moral biti tudi letos zimski regres izplačan do 18. decembra, delodajalci v likvidnostnih težavah pa bodo lahko izplačilo zamaknili v marec 2027.

Pritisk na ostale plače: Avgusta lani objavljena analiza Umarja na podatkih za obdobje med 2009 in 2019 kaže, da se je dvig minimalne plače prelil v plače zaposlenih do 20 odstotkov nad minimalno plačo, je pred dnevi za Forbes Slovenija povzela ekonomistka Polona Domadenik Muren.

Čeprav drži, da se s tem prejemki zaposlenih nad minimalno plačo dvigujejo, pa to po opozorilih profesorice na ljubljanski ekonomski fakulteti ustvarja strukturne probleme: kompresijo plač, ki se odraža v zmanjševanju razlike med minimalno in povprečno plačo in lahko vpliva na motivacijo za delo, ter slabljenje investicijske aktivnosti podjetij, kar zavira prihodnjo rast dodane vrednosti.

Pa javni sektor? Ker minimalna plača na druge plače v javnem sektorju ne vpliva samodejno, bo brez dodatnih ukrepov prišlo do kompresije plač, saj bo šest od 65 razredov znova zdrsnilo pod raven minimalne plače.

“Če smo lahko s 25 preživeli, lahko tudi s šestimi,” je o tem dejal minister Mesec, dodal pa, da so nujni nadaljnji kolektivni dogovori o usklajevanju razredov. Kot smo že izpostavili, je vprašanje, če bodo tako razmišljali sindikati, saj je bilo “enka je minimalka” eno od vodil plačne reforme v javnem sektorju.

Nadomestilo za brezposelne

Najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost sta od letos – v skladu z lani sprejeto novelo zakona o urejanju trga dela – določena v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajujeta.

Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost po novem znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa do 130 odstotkov. To pomeni, da bo novo minimalno nadomestilo okoli 1.040 evrov, najvišje pa malo čez 1.900 evrov.

Študentsko delo

Minimalna študentska urna postavka: Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas. Pri tem se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Glede na to, da bo nova minimalna plača 1.480 evrov bruto, se minimalna postavka za dijake in študente dviguje s sedanjih 7,34 evra na 8,5 evra bruto. Pomembno: dvig se uveljavi po sklepu ministra, ki je ponavadi sprejet v začetku februarja.

Javna dela

Z lanskimi spremembami zakona o urejanju trga dela se je zvišalo tudi plačilo udeležencem javnih del: po novem za polni delovni čas ne morejo prejeti manj od minimalne plače. Po novem bo to torej 1.480 evrov bruto.

Plačilo je odvisno od stopnje izobrazbe; delavec z največ četrto stopnjo izobrazbe (srednje poklicno izobraževanje) dobi 100 odstotkov, z osmo pa 125 odstotkov minimalne plače. Ob tem imajo udeleženci javnih del pravico do dodatkov, do povračila stroškov prevoza na delo in prehrane, pravico do letnega dopusta, regresa in odpravnine ob upokojitvi.

Dvig minimalne plače vpliva na proračun, ki delodajalcem subvencionira v višini od 70 do 105 odstotkov plače.

Plačilo osebnega asistenta

Minister za delo Mesec je konec leta 2024 podpisal tudi spremembe pravilnika o osebi asistenci, s katerim je plačila vezal na minimalno plačo. Tako je od takrat osnovna plača osebnih asistentov določena v višini 1,02-kratnika minimalne plače (oziroma po treh letih neprekinjenega dela v višini 1,06-kratnika). Plačilo se bo torej z okoli 1.300 evrov bruto dvignilo na okoli 1.500 evrov bruto.

Tudi v tem primeru dvig vpliva na proračun, ki financira sistem osebne asistence.